Hiperaktivnost

No, pa Luna le ni hiperaktivna .. :)

Zanimivo, da obstajajo tudi hiperaktivni psi. Dober clanek.

Neznosna hiperaktivnost?
Mnogi, zlasti mladi kužki in psi nekaterih pasem so živahni, po mnenju njihovih skrbnikov celo preveč, zato menijo, da so hiperaktivni, kar pa ne drži, saj so le povsem normalno mladostniško razposajeni, to pa v odraslosti mine samo od sebe. Prava hiperaktivnost pa je neželena oblika vedenja, ki marsikateremu pasjemu skrbniku povzroča veliko težav, saj tudi z leti ne mine.

Ti štirinožci se nikoli ne utrudijo, čeprav jih še tako "utrujamo", stalno silijo v skrbnika, da bi jih zaposlil...

V zadnjih letih vse pogosteje govorimo tudi o hiperaktivnosti pri ljudeh. Gre za ozdravljivo bolezen, ki jo lahko z ustreznimi pripravki ublažimo ali celo odpravimo.

Hiperaktiven je pes, ki je vedno "v akciji" in ima nenavadno veliko energije. Seveda pa je težko določiti, kdaj je energije oziroma aktivnosti zares preveč. Ena od značilnosti te vedenjske lastnosti pa je nedvomno odzivanje psa na vsak dražljaj iz okolja, saj skoraj ni dražljaja, ki ga ne bi vsaj malo "razburil". Na dražljaje iz okolja pa se štirinožec ne odzove s strahom, ampak aktivno, denimo tako, da teče proti določenemu zvoku, da bi se "od blizu" prepričal, za kaj gre. Odziva se tudi na ponavljajoče se dražljaje, in to vedno znova. Tak pes je videti stalno vznemirjen in navidezno brez pravega vzroka ter pravega cilja teka sem in tja: iz kuhinje v predsobo, pa potem na hodnik ipd, tako da je zaradi velike aktivnosti pogosto zadihan.

Če za hiperaktivnost našega psa ni kriva organska bolezen, nam lahko pomaga le dober poznavalec vedenja psov oziroma tako imenovani pasji psiholog, marsikaj pa lahko naredimo kar sami. Takega psa je treba namreč predvsem primerno zaposliti. To lahko storimo z ustrezno vadbo, ukvarjati se lahko začnemo z enim od pasjih športov, izogibati pa se moramo takšnih, pri katerih je potrebna hitrost oziroma eksplozivnost. Zato, denimo, agility ni primeren, saj bi postal pes še hitrejši, še bolj nabit z energijo, zato njegove hiperaktivnosti ne bi zmanjšali. Bolj primerni so pasji športi, kjer se mora pes bolj osredotočiti oziroma mora delati "z glavo". Zato je bolj primerno sledenje, vendar pri tem v začetku ne smemo biti preveč zahtevni, saj hiperaktiven pes ni sposoben koncentracije, ki bi trajala dlje časa.

Vir: http://www.mojpes.com/clanki/clanek.asp?rubrika=ljudjeinpsi&page=4#september2006